Untitled Document


Trg Lemberg
Lemberg le�i v ozki dolini ob potoku Lember�ica, ki prite�e izpod Pe�ice in se izliva v Mestinj��ico. Lemberg je do 11. stoletja pripadal posesti Bre�e -Seli�kih, leta 1072 pa so ga dobili kr�ki �kofje in ga dajali v najem. O prastari prisotnosti �loveka pri�a najdba kamnite sekire in bronastega dleta, ki ju hrani muzej v Celju.
Leta 1144 se prvi� omenja lember�ki grad, ki je stal na gri�u blizu cerkve sv. Pankracija. Njegovi sledovi so �e komaj opazni. Lastniki so bili �ovne�ki gospodje, ki so prav na tukaj�njo posest dobili leta 1341 grofovski naslov. Med boji Celjanov s Habsbur�ani v letih 1437-38 je bil grad poru�en. Ko so izumrli Celjani je grad dobila rodbina Schaumburg in ga postopno obnovila. Domnevno so ga leta 1469 razdejali Turki. Na bli�njem gri�u so �e opazne tudi razvaline gradu Vider�eka, o katerem pa je znano samo to, da so ga imeli Tattenbachi in da ga je cesarska vojska 1671 poru�ila, ker je Erazem Tattenbach sodeloval v zrinjsko-frankopanski zaroti.
	Sredi trga stoji cerkev sv. Miklav�a (sv. Nikolaj). Sedanja stavba je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja in je bila kasneje barokizirana. Prve prezidave so bile v 17. stoletju, ko so predelali zvonik in obokali prezbiterij. Ob koncu 18. stoletja so prizidali �e zakristijo. Sprva je imela v ladji in prezbiteriju raven stolp.
	"Ne pozabite pogledati, �e so �e kje odtisi parkljev, tistega bika, ki so ga vlekli sejmarji v zvonik. Eni pravijo da zato, da bi travo popasel, ki je rasla zaradi spu��ajo�ega ostre�ja, drugi pa zato, ker ga gospodar zaradi sestradanosti na sejmu ni mogel prodati. Kje je bil lastnik bika doma, ugibamo �e danes."
Cerkev sv. Pankracija na zahodnem pobo�ju nad trgom je v ladji zgodnjegotska iz konca 13. stoletja, zgrajena kot grajska kapela. Sedanji zvonik je iz 16. stoletja. V 18. stoletju so cerkvi prizidali kapelo, prezbiterij, in zakristijo. Pod cerkvijo je grobnica v kateri so pokopani nekdanji lember�ki gospodje, kasneje pa so tu pokopavali tudi duhovnike.
Naselje, ki se je razvilo pod gradom, se leta 1386 in 1436 omenja kot patrimonialni trg z obi�ajnimi tr�kimi pravicami in privilegiji. Zaradi lege na kri�i��u cest v �marje, Rogatec in Polj�ane sta tu cveteli trgovina in obrt. Poseben pomen so mu dajali tedenski sejmi od leta 1506 ob nedeljah, od 1558 ob ponedeljkih ter letna sejma ob prazniku sv. Pankracija in v nedeljo po sv. Urliku. Kasneje trg dobi pravico do �estih letnih in �ivinskih sejmov. Med obrtniki so bili pomembni lon�arji in usnjarji. Vendar Lemberg ni razvil ve� kot tr�no ulico in tudi ni bil obzidan. Svoj vi�ek dose�e v 18. stoletju. V prvi polovici 19. stoletja je za�el propadati zaradi prenosa �upnije na Sladko Goro in premestitve ceste skozi Pe�ico in Podplat. Pogorel je dvakrat. Na njegovo imenitnej�o preteklost spominjata zlasti kamnit sramotilni steber (pranger) sredi trga in zraven njega stoje�i nekdanji rotov�.
Sramotilni steber (pranger)		Rotov�
Stavba je bila zgrajena leta 1796 (letnica na ju�ni fasadi). S svojo histori�no funkcijo opozarja na pomen in �astitljivo zgodovino naselja Lemberg. Rotov� je nadstropna, 3x2 osna stavba pravokotnega tlorisa, s strmo �tirikapno streho, krito s skodlami, stoji sredi trga. Ob njeni ju�ni fasadi je prislonjen kamnit oktogonalen pranger. Sedanja podoba stavbe je rezultat prenovitvenih del iz leta 1983, ko je bila na zunanj��ini odkrita in rekonstruirana baro�na arhitekturna poslikava v sivomodri in karminasto rde�i barvi. Vogale stavbe poudarjajo �ivani vogali, okra�eni z motivom �tirilista, eta�e delijo delilni zidci, okna z u�esastimi okviri krasijo table s trakovi in cofi. Pro�elna fasada ima dva polkro�no sklenjena portala s �elnima kamnoma. Tlorisni koncept notranj��ine je enostaven in v obeh eta�ah enak. Levi-severni del stavbe je komunikacijski, z ve�o in kamnitimi stopnicami, desni-ju�ni del pa zavzema en sam ve�ji prostor. Ta je v pritli�ju obokan z banjo, ki ima sosvodnice,prostor v nadstropju pa ima lesen strop s profiliranimi stropniki in osrednjim tramom. Tu je ohranjena �e okrogla empirska lon�ena pe�. Rotov� ima zaradi svoje likovno-arhitekturne vrednosti in izjemne histori�ne pri�evalnosti lastnosti kulturnega spomenika lokalnega pomena. V njem je bil �upan s svetovalci. Rotov� ima ohranjene baro�ne elemente (okna, portal), ohranjena je tudi majhna jetni�ka celica pod stopnicami v pritli�ju. Da je bil v tej stavbi, ki so jo l. 1880 obnovili, nekdaj tudi sede� sodnika, pri�a kamnita plo��a z napisom LEMBERG IOS. LIDDAUZ BEZ. RIGHTER 1820, ki je danes vzidana v �karpo ob sosednji hi�i. V rotov�u so bile spravljene privilegijske listine iz 16., 17. in 18. stoletja, stare sulice, me�i, boben,... Simbol sodstva je predstavljal pranger in roka pravice v kateri je bil pozla�en sodni�ki me�. Trg je imel tudi svoj grb, na katerem je bilo upodobljeno jagnje z dvignjeno desno nogo.