SVETI ROK NAD �MARJEM

Cerkev sv. Roka
�estokrat se zgodi, da je gradnja neke cerkve povezana s kak�no legendo, in tudi cerkev sv. Roka, ki se uvr��a med slovenske vrhunske umetnostne spomenike, v tem oziru ni nobena izjema. Legenda, ki je zapisana v prezbiteriju nad vrati v zakristijo, pripoveduje: "Leta 1645 razsajala je v Ptuji kuga. Dva �mar�ana jo prineseta od ondot v tukaj�no vas Breclovo. Bolezen se za�ne �iriti po vsej fari. V kratkem �asu podavi nad 200 ljudij. Da bi ljubi Bog odvrnol �ibo kaznivko, sezidala se je bila na tem hribu kapelica, slu�ba bo�ja se je opravljala v njej prvikrat vsako drugo nedeljo v adventu, drugikrat o sv. �tefanu in tretjikrat o sv. Bo�tjanu s procesijoj l. 1646. Bog je na pripro�njo Matere bo�je, sv. Roka in sv. Bo�tjana usli�al skesane in vro�e molitve ter stra�no kugo mahoma pognal iz de�ele. O �ude�u totem pri�ata �. g. Luka Grbec, biv�i �upnik tukaj�nji, in Janez Jo�ef Sonce, komisar �entjurski z vsemi �mar�ani in sosednimi farani vred. 10. aprila 1646." "Po kon�ani kugi," nadaljuje Vre�e (Vre�e, 1923) "so nanosili verniki bojda toliko milih darov, da je bila s temi doneski na prostoru prej�nje neznatne lesene kapele postavljena sedanja �arobno lepa cerkev sv. Roka."
Oko poznavalca lahko �e iz njene zunanj��ine, ne da bi prej prebralo letnice, postavi stavbo v 17. stoletje, saj cerkev razkazuje svoje preprosto sestavljene gmote in oblike, ki jim je botrovala nekoliko manieristi�no pobarvana renesansa in ki �e niso povsem pozabile zadnjega srednjega veka. Preprostost stavbe ka�e tudi njen tloris, iz katerega je mo� razbrati tri glavne dele cerkve: prezbiterij, nekoliko �ir�o ladjo in zvonik.




Notranjost cerkve sv. Roka



Pogled na kor

�tukatura


Sv. Rok je zna�ilna pode�elska arhitektura svojega �asa in kot taka bi mogla najti mnogo sestra na slovenskem �tajerskem. Visoka in ozka okna so po gotsko za�iljena, tradicijo gotskega stavbarstva pa obujata �e dva opornika na ju�ni strani prezbiterija in ladje. Zavoljo obdobja gradnje cerkve (1645-1666, ko se je barok pri nas �ele prebujal), ne bi bilo ni� nenavadnega, �e bi bila tudi notranjost preprosta, kakor je mo� sklepati po ogledu zunanj��ine masivno grajene stavbe. Toda malokje razlika med zunanj��ino in notranj��ino tako preseneti kakor pri sv. Roku. Glavna vrata, nad katerimi je lesen kip cerkvenega zavetnika, pripeljejo pod obokani kor, od koder se pogled raz�iri po vsej cerkvi. Stena pevskega kora vsa "nemirna" sloni na slopih, polslopih in konzolah, proti cerkvenemu sredi��u pa ka�e vrsto poslikanih in �tukiranih okvirov. �tukaterju niso dale miru niti stene v ladji. Okrasil jih je s �koljkastimi in mre�astimi oblikami, angelskimi glavicami in cvetnimi vejicami.




�upnik Matej Vre�er, graditelj
kapelic kri�evega pota nad �marjem



Naselje �marje pri Jel�ah v �asu, ko je v �marju
razsajala kuga. Tekst je bil prvotno napisan
v nem��ini, narodni buditelj, kaplan Anton A�kerc,
pa ga je v �asu svojega slu�bovanja v �marju poslovenil.

Slikarija

Odlo�ilno likovno razpolo�enje v prostor vna�a slikarija. Freske v prezbiteriju so skoraj v celoti posve�ene prizorom iz legende o sv. Roku, poleg teh pa so na freskah predstavljeni �e apostoli in cerkveni o�etje, slika nad zakristijskimi vrati pa prikazuje �marje s cerkvijo sv. Roka, kakor ju je slikar videl leta 1738. V ladji je na slavoloku sredi manj�ega, oltarju podobnega nastavka upodobljena Brezmade�na z detetom na zemeljski krogli, ob njej sta kipa Janeza Krstnika in Jo�efa ter ferski Bo�tjana in Rozalije. S severne stene vabita k ogledu dva prizora iz �ivljenja Janeza Nepomuka, zrcalno na nasprotni strani pa prav tako manj�i medaljon in ve�ja freska s prizoroma iz �ivljenja Nepomukovega baro�nega "pendanta" Fran�i�ka Ksaverija. Na steni za korom se prikazuje Marija z detetom in svetnikoma Florijanom in Jurijem ter s �tirinajstimi pripro�njiki v sili. Tej slikani predstavi se na koru pridru�ujeta �e freski Antona Padovanskega in �upnika, graditelja kapel, dr. Mateja Vre�erja. V medaljonih na korni ograji je �est fresk, ki predstavljajo cestninarja, Magdaleno, Petra, Pavla, Hieronima in Davida. Pravcata slikarska radost pa je strop v ladji. Osrednji prizor, ki se razteza �ez dve obo�ni poli, prikazuje Marijino vnebovzetje in kronanje. Od tega prizora je v ve�jem medaljonu proti koru predstavljen sv. Mihael, v dveh manj�ih ob njem pa sta Jo�ef z Jezusom na poti v Egipt in Jezus z malim Janezom Krstnikom. Od osrednjega prizora v smeri proti prezbiteriju je predstavljena kompozicija alegori�ne upodobitve Cerkve s simboli, Adama in Eve, Petra, Pavla, Jo�efa, simbolov vere, upanja, ljubezni in Kristusa. Ob straneh so v manj�ih medaljonih angelske glavice in Marijino oznanjenje, v tristrani�nih zalomih oboka pa je v medaljonih spoznati vse �tiri evangeliste.




Sv. Sebastijan (Bo�tjan) - pripro�njik
zoper ku�ne in nalezljive bolezni



Kip sv. Roka v glavnem
oltarju cerkve sv. Roka



Sv. Rozalija -
zavetnica proti kug
i

Cerkvena plastika


Cerkvena plastika se sicer ne odlikuje po izredni markantnosti (prvenstvo se brez dvoma prisoja �tukaturi in slikariji), vendar prispeva k bogatemu videzu notranj��ine. Nad uslo�eno oltarno mizo velikega oltarja se dviga nastavek, sestavljen iz stebrov ter povezan z loki in bogatim ogredjem. V srednji vdolbini je kip sv. Roka, v stranskih sta Silvester in Anton Pu��avnik, tik ob glavni ni�i pa stojita kipa �kofov Valentina in Bla�a. V atiki je kip umirajo�e Rozalije s putti. Cerkev ima �tiri stranske oltarje, in sicer levo in desno od slavoloka stojita ozka in visoka oltarja iz �tuka, v levem sta sliki sv. Bo�tjana in Marije z detetom, v desnem je Jo�ef z otrokom in nad njim podoba boga O�eta s sv. Duhom, v atikah sta dva plemi�ka grba (levi je grb rodbine Gaisruck). Oltarja v ladji in pri�nica po sorodnosti oblik sestavljajo samostojno skupino. Oltarja sta polna �koljkastih in cvetnih okraskov ter angelskih glavic. V levem oltarju je v vdolbini, ki spominja na manj�o kapelico, kipec oble�ene Marije z detetom in angeli, ob straneh sta kipa Marijinih star�ev, Joahima in Ane. Na desnem oltarju je v zastekleni ni�i kipec Jezusa, oble�enega v ornat (slavnostna ali obredna oprava cerkvenih ali posvetnih mogo�nikov), z �ezlom in jabolkom sredi oblakov in angelskih glavic. Pod njim sta s trnjem ovito srce in relikviarij s kipcem t. i. Pra�kega Jezu��ka. Ob ni�i stojita kipa Fran�i�ka Ksaverija in Ignacija Loyole. Zanimiv pri�ni�in balkon po�iva na stebri�u in �e najbolj spominja na vitko �a�o ali kelih, njena s cofi in volutami obdana streha pa je podobna vrhnjima zaklju�koma obeh stranskih oltarjev. Posebnost je tudi dohod na pri�nico, stopnice so namre� na zunanji strani cerkve.

Kri�ev pot

Kamnita pot z mestoma vgrajenimi stopnicami je cikcakasto speljana po severnem pobo�ju hriba proti vrhu in podru�ni�ni cerkvi sv. Roka, ki le�i na nadmorski vi�ini 369 metrov. Ob njej je v presledkih razporejenih �tirinajst kapel, ki so (bile) opremljene s kipi ter bogato poslikane in okra�ene z drugim baro�nim dekorjem. Romarja, popotnika ali turista pot med kapelicami vodi tako, da vedno vidi le svoj naslednji cilj, ostala ureditev pa je razporejena zato, da oblikuje le nekako kuliso - prav podobno gledali��u. Celoten kompleks je bil zgrajen in opremljen v desetih letih. Ko je bila pot stlakovana in obzidana, so pri�le na vrsto ve�je kapele (4., 6., 8., 10. in 12.), med katerimi ima vsaka svoj stolpi� in oltar ali oltarju podoben podstavek. Leta 1747 so pri�le na vrsto svete stopnice z bo�jim grobom, leta 1750 �kapulirska kapela, leta 1752 in 1753 pa je bila gradnja kompleksa zaklju�ena s prvo oziroma Rokovo kapelo. O ustvarjalcih kapelic kri�evega pota ni veliko znanega. Ob medsebojni primerjavi kipov posameznih postaj, so opazne razlike med plastikami v velikih kapelah in tistimi v majhnih. Razlika obstaja tudi glede �asa nastanka. Prve izpri�ujejo bolj robat kiparski jezik, ki pogosto uporablja �e kar grotesken izraz, druge ka�ejo mo�nej�o oblikovno dognanost. V celoti gledano, gre za dokaj enovito pri�evanje kipov, ki je vseskozi pogojeno z ljudskim umetnostnim hotenjem in �ustvovanjem. Podobno kot kiparstvo bi lahko bila opredeljena tudi poslikava kapelic. Umetnostni zgodovinarji so mnenja, da na delu ni bil en sam slikar, ugibajo, da bi lahko bili udele�eni kar trije. Edini pa so si, da je bil eden od avtorjev fresk tudi Anton Lerchinger. Slikarija izpri�uje, da za okrasitev kapel ni bil izbran samo pomenljiv ikonografski program, ampak so ga umetniki znali domiselno vnesti v dani prostor. Poleg predlog, po katerih so upodabljali posamezne prizore, so uveljavljali tudi lastne zamisli. O�itno je, da je slikarija dale� na vi�ji umetni�ki ravni kot poljudno obarvane plastike.Kamnita pot z mestoma vgrajenimi stopnicami je cikcakasto speljana po severnem pobo�ju hriba proti vrhu in podru�ni�ni cerkvi sv. Roka, ki le�i na nadmorski vi�ini 369 metrov. Ob njej je v presledkih razporejenih �tirinajst kapel, ki so (bile) opremljene s kipi ter bogato poslikane in okra�ene z drugim baro�nim dekorjem. Romarja, popotnika ali turista pot med kapelicami vodi tako, da vedno vidi le svoj naslednji cilj, ostala ureditev pa je razporejena zato, da oblikuje le nekako kuliso - prav podobno gledali��u. Celoten kompleks je bil zgrajen in opremljen v desetih letih. Ko je bila pot stlakovana in obzidana, so pri�le na vrsto ve�je kapele (4., 6., 8., 10. in 12.), med katerimi ima vsaka svoj stolpi� in oltar ali oltarju podoben podstavek. Leta 1747 so pri�le na vrsto svete stopnice z bo�jim grobom, leta 1750 �kapulirska kapela, leta 1752 in 1753 pa je bila gradnja kompleksa zaklju�ena s prvo oziroma Rokovo kapelo. O ustvarjalcih kapelic kri�evega pota ni veliko znanega. Ob medsebojni primerjavi kipov posameznih postaj, so opazne razlike med plastikami v velikih kapelah in tistimi v majhnih. Razlika obstaja tudi glede �asa nastanka. Prve izpri�ujejo bolj robat kiparski jezik, ki pogosto uporablja �e kar grotesken izraz, druge ka�ejo mo�nej�o oblikovno dognanost. V celoti gledano, gre za dokaj enovito pri�evanje kipov, ki je vseskozi pogojeno z ljudskim umetnostnim hotenjem in �ustvovanjem. Podobno kot kiparstvo bi lahko bila opredeljena tudi poslikava kapelic. Umetnostni zgodovinarji so mnenja, da na delu ni bil en sam slikar, ugibajo, da bi lahko bili udele�eni kar trije. Edini pa so si, da je bil eden od avtorjev fresk tudi Anton Lerchinger. Slikarija izpri�uje, da za okrasitev kapel ni bil izbran samo pomenljiv ikonografski program, ampak so ga umetniki znali domiselno vnesti v dani prostor. Poleg predlog, po katerih so upodabljali posamezne prizore, so uveljavljali tudi lastne zamisli. O�itno je, da je slikarija dale� na vi�ji umetni�ki ravni kot poljudno obarvane plastike.


Opis kapel

Kapela sv. Roka
Prva kapela stoji �e kmalu zatem, ko se pot izmed �marskih hi� izvije in se za�ne vzpenjati po pobo�ju. Posve�ena je zavetniku podru�nice, sv. Roku, �igar kip je v kapeli postavljen na skalovju nad oltarjem. Ob njem sta pes in putto (v upodabljajo�i umetnosti: kip ali podoba golih otro�i�ev, npr. amoretov, najve�krat okras s �utarico). Vrh skalovja je Kri�ani, za njim pa se prikazuje Marija z detetom. V tej skupini baro�nih plastik izstopa kip Marije, ki ka�e poznogotske slogovne poteze. Freska na kupolastem stropu, ki jo obdajajo �koljkaste in mre�aste okrasne oblike, prav tako kot osrednji kip prikazuje sv. Roka, ka�o�ega na �marje, kjer razsaja kuga. Ta kapela ima tudi pravico ma�evanja. Na s �koljkasto in trakasto ornamentiko obdanem portalu je vdelana letnica 1753, kar dokazuje, da je to kapela zunaj ustaljenega koncepta, vendar prispeva k pripovedni celoti.




Zunanj��ina 1. kapele, maj2001










Nadoltarna skupina v 1. kapeli v za�etku 20. stoletja.


�kapulirska kapela

Druga kapela je skromnej�a od prve. Ni opremljena s kipi, sledovi (danes jih ni ve�) fresk pa so dali slutiti, da je bila kapelica z vseh strani poslikana. Zapisi in ohranjene fotografije dokazujejo, da so freske na fasadi kapele prikazovale sv. Dru�ino, �alostno Mater bo�jo, sv. Lovrenca, Miklav�a in Karla Boromejskega. Vsa v podobah je bila tudi notranj��ina kapelice, kjer je bilo videti �kapulirsko Marijo, sv. Dominika, Jo�efa, Janeza od kri�a, sv. Duha obdanega z angelskimi glavicami in podobi dveh svetnic. Nad vhodnim lokom je razvidna letnica 1750.




Zunanj��ina 2. kapele v maju 2001




2. kapela v za�etku 20. stoletja


Jezus v je�i

Tretja postaja predstavlja skupaj s �etrto osrednjo arhitekturo bo�jepotnega kompleksa. Gre za nekak kletni prostor pod plo��adjo, h kateri vodijo z dveh strani v zavojih speljane stopnice. V "kleti" - je�i se odvija prizor pravcate baro�ne pasijonske igre. Gre za motiv, v katerem biri�i mu�ijo in zasmehujejo vklenjenega Kristusa. Nad upognjenega od bole�ine se sklanja rabelj, odet v levjo ko�o, z leve mu grozi vojak v oklepu, z desne trobi hlapec Malh v rog, pritlikavec pridr�uje svetilko, z zadnje strani se v prizor vklju�uje �e pes. V kamniti je�i ni poslikav.



3. kapela v za�etku 20. stoletja








Zunanj��ina 3. kapele-je�a, maj 2001


Kapela �alostne Matere bo�je

Na plo�adi nad je�o se dviga �etrta, najve�ja kapela. Njena fasada, stolpi� in streha mo�no spominjajo na prvo, Rokovo kapelo. Nad portalom ima veliko polkro�no okno, ob desnem oglu fasade pa kamnito pri�nico kot dokaz, da ima tudi ta kapela pravico ma�evanja. Kapelo so bogato okrasile tako roke kiparja kot slikarja. Kipi prikazujejo drugi prizor iz pasijona: figure, postavljene nad oltarno mizo, drasti�no izkazujejo svojo �alost. V sredini pod kri�em je Marija z mrtvim Kristusom v naro�ju, ob njej sta Janez in Magdalena. Prizor dopolnjuje freska na steni za kipi, kjer so naslikani �e drugi "igralci" iz pasijona: Jo�ef Arimatejski, Simeon, Ana, Nikodem, Marija Jakobova in dva angela. Mojstrovina zase je poslikani strop. Slike pod obokom predstavljajo prizore iz Jezusovega otro�tva: Oznanjenje, Poklon treh kraljev, Beg v Egipt, Darovanje in Najdenje Jezusa v templju. Osrednja tema na oboku je Vstajenje. Okoli vstalega Kristusa so razporejeni medaljoni s prizori: angel ob odprtem grobu, Jezus se prika�e Mariji, Jezus z u�encema na poti v Emavs, Jezus vrtnar in Marija Magdalena, Jezus se prika�e apostolom in Jezus s Toma�em. Na kapah oboka so freske s simboli in latinskimi citati. Nad oltarjem je napis z letnico 1745.




Zunanj��ina 4. kapele, maj 2001



Nadoltarna skupina v 4. kapele v za�etku 20. stoletja


Jezusovo slovo od matere

Peta, ena od manj�ih, kasneje zgrajenih kapel, s �elne strani ka�e ni�o, obrobljeno z raz�lenjenima kamnitima slopoma, povezanima s potla�enim lokom, nad katerim se �elo raz�ivi v trikoten vrh s piramidastimi zaklju�ki. Zunaj razgibana kapelica v ni�i skriva pasijonski prizor, v katerem se Jezus poslavlja od Marije. Freska na stropu prikazuje kri� naslikan med dvema srcema, obkro�en z �arki.






5. kapela v za�etku 20. stoletja



Zunanj��ina 5. kapele, maj 2001


Oljska gora

Osrednji prizor v �esti kapeli predstavlja kip Jezusa v vrtu Getsemani, podpira ga angel, ki ka�e na kri�, ob njem pa so �e apostoli Janez in Jakob ter v ozadju spe� Peter, naslonjen na koleno in z me�em ob strani. Tudi tu je del prizora naslikan na zadnji steni in ka�e Jude�a, ki se bli�a z vojaki. Z oblakov dogajanje opazuje bog O�e in prelamlja palico. Na oboku je sredi �koljkastih in cvetnih okraskov freska z Izakovo daritvijo, podobe v �tirih medaljonih pa prikazujejo Jezusov vhod v Jeruzalem, Jezusa s spe�imi apostoli, Jezusa ujamejo, Jezusa zasramujejo. Prizore dopolnjujejo latinski napisi. Poslikani in �tukirani medaljoni so tudi na stranskih stenah ob oltarju. �e ohranjeni prizori prikazujejo Zadnjo ve�erjo, Umivanje nog, Jezus vr�e svoje sovra�nike z besedo ob tla, Jude�ev poljub, Peter odseka Malhu uho. Ohranjene so tudi �e podobe na stolpi�u, prikazujejo pa svetnice Barbaro, Ur�ulo in Katarino. Kapela spada v prvi sklop gradnje do leta 1745.




Zunanj��ina 6. kapele, maj 2001







Nadoltarna skupina v 6. kapeli v za�etku 20. stoletja


Sv. Peter

Sedma kapela je zunaj enaka kot peta in tako kot peta je tudi ta bila zgrajena kasneje. V njeni ni�i na skalovju kle�i �alujo�i sv. Peter, ob njem je petelin, na oboku pa je naslikano bo�je oko. Izraz te in drugih figur izra�a mo�na �ustva, tako da je verjetno, da se je kipar pri delu naslonil na grafi�ne predloge. Dramati�nost, gibe in izraznost v obrazih, ki so v nekaterih primerih pre�eti z robatim in groteskno obarvanim naturalizmom, pa je utegnil posneti po �ivem pasijonu in ljudski igri, kakr�na je v baroku prevladovala na Koro�kem.




Zunanj��ina 7. kapele, maj 2001




7. kapela v za�etku 20. stoletja


Bi�anje

V osmi kapeli, na zunaj podobni �esti, ob stebru z zvezanimi rokami stoji Kristus, �tirje rablji pa se grozljivo spakujejo in nad njim vihtijo palice in verige. Prizor na zadnji steni znova dopolnjuje freska, ki prikazuje del arhitekture in nekaj gledalcev. Na stropu je v �koljkastem okrasju freska z Jobom na gnoji��u, v �tirih obrobnih medaljonih pa so naslednji prizori: Golijat in David, Bazilisk in de�ek z ogledalom, Ranjen jelen v gozdu in volkovi, ki trgajo ovco. V tej kapeli prizore v medaljonih prav tako kot v �esti dopolnjujejo latinski napisi. Freske na stranskih stenah se navezujejo na bi�anje, na eni strani je Ecce homo, na drugi Kristus pred Pilatom, na stolpi�u pa so razpoznavne podobe Marije z detetom, Janeza Krstnika in Jo�efa.




Zunanj��ina 8. kapele, maj 2001







Nadoltarna skupina v 8. kapeli v za�etku 20. stoletja


Jezus v verigah

Iz ni�e devete kapele, po tipu sorodne peti in sedmi, zre bi�ani Kristus, vklenjen za oba lakta in okoli vratu. Ta kip je nastal po vzorcu s kak�ne bo�jepotne podobe, kipar v �marju pa mu je vdahnil nekaj tiste poljudnosti, ki je lastna vsem �marskim plastikam in ki si je tudi Kristusa trpina zamislil v vsej �love�ki nebogljenosti.




9. kapela v za�etku 20. stoletja



Zunanj��ina 9. kapele, maj 2001


Kronanje

Deseta kapela, enaka �esti in osmi, prikazuje Jezusovo kronanje s trnjem. Kristus v �krlatnem pla��u in s trstiko v roki sedi sredi skupine rabljev, ki mu na glavo pritiskajo trnjevo krono in ga zasmehujejo. Za skupino kipov je na freski videti del stavbe, s katere kronanje opazujejo Marija, Janez in drugi gledalci. Strop je poslikan tudi v tej kapeli. V srednjem je Danijel v levnjaku, �tirje stranski pa prikazujejo roko s plamene�im me�em, sonce, ki ga zagrinjajo oblaki, onemoglega starca z angelom, ki mu daje venec in podobo goloba, ki ga preganjajo krokarji in leti k nebesom. Vse freske dopolnjujejo latinski napisi. Na stranskih stenah sta prizora s Pilatom, Ecce homo in umivanje rok.



Zunanj��ina 10. kapele, maj 2001








Nadoltarna skupina v 10. kapeli v za�etku 20. stoletja


Jezus �aluje

V enajsti kapelici, ki se po zunanji obliki pridru�uje peti, sedmi in deveti, je kip �alujo�ega Kristusa, izmu�enega mo�a, ki si sede� podpira glavo. Za njim je videti naslikano arhitekturo s kupolo in zamre�enimi okni, na oboku pa zemeljsko oblo s ka�o in kri�em. Lik sede�ega Kristusa se imenuje tudi "Hrva�ki Kristus", predvsem zato, ker je na Hrva�kem najbolj raz�irjen. Da je sede�i Jezus upodobljen v �marju gre najverjetneje pripisati vplivu Hrva�ke zaradi bli�ine meje.



11. kapela v za�etku 20. stoletja




Zunanj��ina 11. kapele, maj 2001


Jezus nese kri�

Zadnja v vrsti kapelic s stolpi�em je dvanajsta postaja. Plastike v kapeli prikazujejo Kristusa, padlega pod kri�em, ob njem je Simon iz Cirene, za njim sta rabelj in vojak. Del dogodka je ponovno naslikan na zadnji steni: v sprevodu gredo vojaki in Marija z �enami. Dramati�nost se stopnjuje na stranskih stenah, na freskah, kjer Jezusa sla�ijo in pribijajo na kri�. Poslikan obok z latinskimi napisi prikazuje Kajna in Abela, vogalne poslikave pa se nana�ajo na kri�anje: Kristus nosi kri�, Kristus ka�e rane in Cveto�e drevo, tj. drevo sv. kri�a. Na stolpi�u kapelice so upodobljeni svetniki Jurij, Martin in Florijan.




Zunanj��ina 12. kapele, maj 2001










Nadoltarna skupina v 12. kapeli


Kalvarija

Ko se vijugasta pot med kapelicami tik pod vrhom usmeri proti cerkvi, so se nekdaj nad potjo dvigala vrata, ki so simbolizirala kalvarijsko obzidje, danes pa prehod do trinajste kapele vodi le med dvema meter visokima zidovoma. Kapela, ki je najstarej�a v bo�jepotnem kompleksu, je visoka, spredaj povsem odprta ter po�iva na slopih in pilastrih. Pod oboki so trije kri�i s figurami v naravni velikosti. Pod srednjim, Jezusovim, so zbrani Marija, Janez in kle�e�a Magdalena. Tudi pri teh figurah je kipar mo�no poudaril dramati�nost smrti na kri�u in �alost, ki preveva skupino pod njim. Upodabljanje trpljenja je v teh likih doseglo svoj vrh.




Kalvarija v za�etku 20. stoletja



Kalvarija, maj 2001


Svete stopnice z bo�jim grobom

Le nekoliko vi�je za trinajsto stoji zadnja, �tirinajsta kapela. Za�ne se s svetimi stopnicami in se zaklju�i z bo�jim grobom. Prostor, ki stopnice pokriva je podol�na zgradba, dvigajo�a se vzporedno s hribom in se zaklju�i s kvadratnim in kupolo kritim prostorom bo�jega groba, ki ga z vzhodne strani po�ivlja bogato izklesan portal s kovano mre�asto ograjo in z letnico 1747. Stopni��e �teje trideset stopnic. V vsaki stopnici sta vgrajeni po dve relikviji katakombskih mu�encev, v 3., 12. in 29. stopnici pa je �e tretja kapsula, v katerih so shranjeni ko��ki sv. Kri�a. Svetloba prihaja v hodnik skozi �tiri okna, po dva na vsaki strani. Pred vhodom ob vratih stopni��a sta upodobljena sv. Helena in pape� Benedikt XIV., ki je dal leta 1746 za te stopnice odpustke. Na banjastem oboku je razpredena �tukatura, v treh medaljonih so freske s simboli Kristusovega trpljenja, mu�ilnim orodjem in tremi bo�jimi �ednostmi. Prostor krasijo �e angelske glavice, freske na steni pa predstavljajo apostole, Magdaleno in Dizma. Bogato okra�ena z baro�nim okrasjem je tudi kupola bo�jega groba, ne manjka pa niti slikarija. Na stenah so naslikane �tiri �alujo�e �ene, pod oboki je razbrati dva prizora: jagnje bo�je nad zemeljsko kroglo in zbranimi predstavniki �tirih kontinentov in Zveli�ar s �tirimi evangelisti (U�enik in Odre�enik sveta). Plasti�ni okras je v tej kapeli v primerjavi z drugimi ve�jimi relativno skromen. Sredi kapelice na kamnitem podstavku tako le�i le mrtvi Kristus, putto pa ga objokuje in mu popravlja prt okoli ledij. Kapelica ima tudi oltar s kamnito mizo, razpolo�enje v tem prostoru pa stopnjujeta �e dve oltarni podobi. Na prvi je ob sarkofagu upodobljen vstali Zveli�ar v krogu angelov, pri �emer gre za tip tako imenovane Imago pietatis, ki predstavlja misti�no vizijo Kristusovega vstajenja, na drugi sliki pa je videti jokajo�e �ene in angele ob robu.




Zunanj��ina 14. kapele, maj 2001




Pogled proti bo�jemu grobu v za�etku 20. stoletja