Odlo�ilno likovno razpolo�enje v prostor vna�a slikarija. Freske v prezbiteriju so skoraj v celoti posve�ene prizorom iz legende o sv. Roku, poleg teh pa so na freskah predstavljeni �e apostoli in cerkveni o�etje, slika nad zakristijskimi vrati pa prikazuje �marje s cerkvijo sv. Roka, kakor ju je slikar videl leta 1738. V ladji je na slavoloku sredi manj�ega, oltarju podobnega nastavka upodobljena Brezmade�na z detetom na zemeljski krogli, ob njej sta kipa Janeza Krstnika in Jo�efa ter ferski Bo�tjana in Rozalije. S severne stene vabita k ogledu dva prizora iz �ivljenja Janeza Nepomuka, zrcalno na nasprotni strani pa prav tako manj�i medaljon in ve�ja freska s prizoroma iz �ivljenja Nepomukovega baro�nega "pendanta" Fran�i�ka Ksaverija. Na steni za korom se prikazuje Marija z detetom in svetnikoma Florijanom in Jurijem ter s �tirinajstimi pripro�njiki v sili. Tej slikani predstavi se na koru pridru�ujeta �e freski Antona Padovanskega in �upnika, graditelja kapel, dr. Mateja Vre�erja. V medaljonih na korni ograji je �est fresk, ki predstavljajo cestninarja, Magdaleno, Petra, Pavla, Hieronima in Davida. Pravcata slikarska radost pa je strop v ladji. Osrednji prizor, ki se razteza �ez dve obo�ni poli, prikazuje Marijino vnebovzetje in kronanje. Od tega prizora je v ve�jem medaljonu proti koru predstavljen sv. Mihael, v dveh manj�ih ob njem pa sta Jo�ef z Jezusom na poti v Egipt in Jezus z malim Janezom Krstnikom. Od osrednjega prizora v smeri proti prezbiteriju je predstavljena kompozicija alegori�ne upodobitve Cerkve s simboli, Adama in Eve, Petra, Pavla, Jo�efa, simbolov vere, upanja, ljubezni in Kristusa. Ob straneh so v manj�ih medaljonih angelske glavice in Marijino oznanjenje, v tristrani�nih zalomih oboka pa je v medaljonih spoznati vse �tiri evangeliste.

Kapela sv. Roka
Prva kapela stoji �e kmalu zatem, ko se pot izmed �marskih hi� izvije in se za�ne vzpenjati po pobo�ju. Posve�ena je zavetniku podru�nice, sv. Roku, �igar kip je v kapeli postavljen na skalovju nad oltarjem. Ob njem sta pes in putto (v upodabljajo�i umetnosti: kip ali podoba golih otro�i�ev, npr. amoretov, najve�krat okras s �utarico). Vrh skalovja je Kri�ani, za njim pa se prikazuje Marija z detetom. V tej skupini baro�nih plastik izstopa kip Marije, ki ka�e poznogotske slogovne poteze. Freska na kupolastem stropu, ki jo obdajajo �koljkaste in mre�aste okrasne oblike, prav tako kot osrednji kip prikazuje sv. Roka, ka�o�ega na �marje, kjer razsaja kuga. Ta kapela ima tudi pravico ma�evanja. Na s �koljkasto in trakasto ornamentiko obdanem portalu je vdelana letnica 1753, kar dokazuje, da je to kapela zunaj ustaljenega koncepta, vendar prispeva k pripovedni celoti.

Nadoltarna skupina v 1. kapeli v za�etku 20. stoletja.

Jezus v je�i
Tretja postaja predstavlja skupaj s �etrto osrednjo arhitekturo bo�jepotnega kompleksa. Gre za nekak kletni prostor pod plo��adjo, h kateri vodijo z dveh strani v zavojih speljane stopnice. V "kleti" - je�i se odvija prizor pravcate baro�ne pasijonske igre. Gre za motiv, v katerem biri�i mu�ijo in zasmehujejo vklenjenega Kristusa. Nad upognjenega od bole�ine se sklanja rabelj, odet v levjo ko�o, z leve mu grozi vojak v oklepu, z desne trobi hlapec Malh v rog, pritlikavec pridr�uje svetilko, z zadnje strani se v prizor vklju�uje �e pes. V kamniti je�i ni poslikav.

Kapela �alostne Matere bo�je
Na plo�adi nad je�o se dviga �etrta, najve�ja kapela. Njena fasada, stolpi� in streha mo�no spominjajo na prvo, Rokovo kapelo. Nad portalom ima veliko polkro�no okno, ob desnem oglu fasade pa kamnito pri�nico kot dokaz, da ima tudi ta kapela pravico ma�evanja. Kapelo so bogato okrasile tako roke kiparja kot slikarja. Kipi prikazujejo drugi prizor iz pasijona: figure, postavljene nad oltarno mizo, drasti�no izkazujejo svojo �alost. V sredini pod kri�em je Marija z mrtvim Kristusom v naro�ju, ob njej sta Janez in Magdalena. Prizor dopolnjuje freska na steni za kipi, kjer so naslikani �e drugi "igralci" iz pasijona: Jo�ef Arimatejski, Simeon, Ana, Nikodem, Marija Jakobova in dva angela. Mojstrovina zase je poslikani strop. Slike pod obokom predstavljajo prizore iz Jezusovega otro�tva: Oznanjenje, Poklon treh kraljev, Beg v Egipt, Darovanje in Najdenje Jezusa v templju. Osrednja tema na oboku je Vstajenje. Okoli vstalega Kristusa so razporejeni medaljoni s prizori: angel ob odprtem grobu, Jezus se prika�e Mariji, Jezus z u�encema na poti v Emavs, Jezus vrtnar in Marija Magdalena, Jezus se prika�e apostolom in Jezus s Toma�em. Na kapah oboka so freske s simboli in latinskimi citati. Nad oltarjem je napis z letnico 1745.

Jezusovo slovo od matere
Peta, ena od manj�ih, kasneje zgrajenih kapel, s �elne strani ka�e ni�o, obrobljeno z raz�lenjenima kamnitima slopoma, povezanima s potla�enim lokom, nad katerim se �elo raz�ivi v trikoten vrh s piramidastimi zaklju�ki. Zunaj razgibana kapelica v ni�i skriva pasijonski prizor, v katerem se Jezus poslavlja od Marije. Freska na stropu prikazuje kri� naslikan med dvema srcema, obkro�en z �arki.

Oljska gora
Osrednji prizor v �esti kapeli predstavlja kip Jezusa v vrtu Getsemani, podpira ga angel, ki ka�e na kri�, ob njem pa so �e apostoli Janez in Jakob ter v ozadju spe� Peter, naslonjen na koleno in z me�em ob strani. Tudi tu je del prizora naslikan na zadnji steni in ka�e Jude�a, ki se bli�a z vojaki. Z oblakov dogajanje opazuje bog O�e in prelamlja palico. Na oboku je sredi �koljkastih in cvetnih okraskov freska z Izakovo daritvijo, podobe v �tirih medaljonih pa prikazujejo Jezusov vhod v Jeruzalem, Jezusa s spe�imi apostoli, Jezusa ujamejo, Jezusa zasramujejo. Prizore dopolnjujejo latinski napisi. Poslikani in �tukirani medaljoni so tudi na stranskih stenah ob oltarju. �e ohranjeni prizori prikazujejo Zadnjo ve�erjo, Umivanje nog, Jezus vr�e svoje sovra�nike z besedo ob tla, Jude�ev poljub, Peter odseka Malhu uho. Ohranjene so tudi �e podobe na stolpi�u, prikazujejo pa svetnice Barbaro, Ur�ulo in Katarino. Kapela spada v prvi sklop gradnje do leta 1745.

Sv. Peter
Sedma kapela je zunaj enaka kot peta in tako kot peta je tudi ta bila zgrajena kasneje. V njeni ni�i na skalovju kle�i �alujo�i sv. Peter, ob njem je petelin, na oboku pa je naslikano bo�je oko. Izraz te in drugih figur izra�a mo�na �ustva, tako da je verjetno, da se je kipar pri delu naslonil na grafi�ne predloge. Dramati�nost, gibe in izraznost v obrazih, ki so v nekaterih primerih pre�eti z robatim in groteskno obarvanim naturalizmom, pa je utegnil posneti po �ivem pasijonu in ljudski igri, kakr�na je v baroku prevladovala na Koro�kem.

Bi�anje
V osmi kapeli, na zunaj podobni �esti, ob stebru z zvezanimi rokami stoji Kristus, �tirje rablji pa se grozljivo spakujejo in nad njim vihtijo palice in verige. Prizor na zadnji steni znova dopolnjuje freska, ki prikazuje del arhitekture in nekaj gledalcev. Na stropu je v �koljkastem okrasju freska z Jobom na gnoji��u, v �tirih obrobnih medaljonih pa so naslednji prizori: Golijat in David, Bazilisk in de�ek z ogledalom, Ranjen jelen v gozdu in volkovi, ki trgajo ovco. V tej kapeli prizore v medaljonih prav tako kot v �esti dopolnjujejo latinski napisi. Freske na stranskih stenah se navezujejo na bi�anje, na eni strani je Ecce homo, na drugi Kristus pred Pilatom, na stolpi�u pa so razpoznavne podobe Marije z detetom, Janeza Krstnika in Jo�efa.

Jezus v verigah
Iz ni�e devete kapele, po tipu sorodne peti in sedmi, zre bi�ani Kristus, vklenjen za oba lakta in okoli vratu. Ta kip je nastal po vzorcu s kak�ne bo�jepotne podobe, kipar v �marju pa mu je vdahnil nekaj tiste poljudnosti, ki je lastna vsem �marskim plastikam in ki si je tudi Kristusa trpina zamislil v vsej �love�ki nebogljenosti.

Kronanje
Deseta kapela, enaka �esti in osmi, prikazuje Jezusovo kronanje s trnjem. Kristus v �krlatnem pla��u in s trstiko v roki sedi sredi skupine rabljev, ki mu na glavo pritiskajo trnjevo krono in ga zasmehujejo. Za skupino kipov je na freski videti del stavbe, s katere kronanje opazujejo Marija, Janez in drugi gledalci. Strop je poslikan tudi v tej kapeli. V srednjem je Danijel v levnjaku, �tirje stranski pa prikazujejo roko s plamene�im me�em, sonce, ki ga zagrinjajo oblaki, onemoglega starca z angelom, ki mu daje venec in podobo goloba, ki ga preganjajo krokarji in leti k nebesom. Vse freske dopolnjujejo latinski napisi. Na stranskih stenah sta prizora s Pilatom, Ecce homo in umivanje rok.

Jezus �aluje
V enajsti kapelici, ki se po zunanji obliki pridru�uje peti, sedmi in deveti, je kip �alujo�ega Kristusa, izmu�enega mo�a, ki si sede� podpira glavo. Za njim je videti naslikano arhitekturo s kupolo in zamre�enimi okni, na oboku pa zemeljsko oblo s ka�o in kri�em. Lik sede�ega Kristusa se imenuje tudi "Hrva�ki Kristus", predvsem zato, ker je na Hrva�kem najbolj raz�irjen. Da je sede�i Jezus upodobljen v �marju gre najverjetneje pripisati vplivu Hrva�ke zaradi bli�ine meje.

Jezus nese kri�
Zadnja v vrsti kapelic s stolpi�em je dvanajsta postaja. Plastike v kapeli prikazujejo Kristusa, padlega pod kri�em, ob njem je Simon iz Cirene, za njim sta rabelj in vojak. Del dogodka je ponovno naslikan na zadnji steni: v sprevodu gredo vojaki in Marija z �enami. Dramati�nost se stopnjuje na stranskih stenah, na freskah, kjer Jezusa sla�ijo in pribijajo na kri�. Poslikan obok z latinskimi napisi prikazuje Kajna in Abela, vogalne poslikave pa se nana�ajo na kri�anje: Kristus nosi kri�, Kristus ka�e rane in Cveto�e drevo, tj. drevo sv. kri�a. Na stolpi�u kapelice so upodobljeni svetniki Jurij, Martin in Florijan.

Kalvarija
Ko se vijugasta pot med kapelicami tik pod vrhom usmeri proti cerkvi, so se nekdaj nad potjo dvigala vrata, ki so simbolizirala kalvarijsko obzidje, danes pa prehod do trinajste kapele vodi le med dvema meter visokima zidovoma. Kapela, ki je najstarej�a v bo�jepotnem kompleksu, je visoka, spredaj povsem odprta ter po�iva na slopih in pilastrih. Pod oboki so trije kri�i s figurami v naravni velikosti. Pod srednjim, Jezusovim, so zbrani Marija, Janez in kle�e�a Magdalena. Tudi pri teh figurah je kipar mo�no poudaril dramati�nost smrti na kri�u in �alost, ki preveva skupino pod njim. Upodabljanje trpljenja je v teh likih doseglo svoj vrh.

Svete stopnice z bo�jim grobom
Le nekoliko vi�je za trinajsto stoji zadnja, �tirinajsta kapela. Za�ne se s svetimi stopnicami in se zaklju�i z bo�jim grobom. Prostor, ki stopnice pokriva je podol�na zgradba, dvigajo�a se vzporedno s hribom in se zaklju�i s kvadratnim in kupolo kritim prostorom bo�jega groba, ki ga z vzhodne strani po�ivlja bogato izklesan portal s kovano mre�asto ograjo in z letnico 1747. Stopni��e �teje trideset stopnic. V vsaki stopnici sta vgrajeni po dve relikviji katakombskih mu�encev, v 3., 12. in 29. stopnici pa je �e tretja kapsula, v katerih so shranjeni ko��ki sv. Kri�a. Svetloba prihaja v hodnik skozi �tiri okna, po dva na vsaki strani. Pred vhodom ob vratih stopni��a sta upodobljena sv. Helena in pape� Benedikt XIV., ki je dal leta 1746 za te stopnice odpustke. Na banjastem oboku je razpredena �tukatura, v treh medaljonih so freske s simboli Kristusovega trpljenja, mu�ilnim orodjem in tremi bo�jimi �ednostmi. Prostor krasijo �e angelske glavice, freske na steni pa predstavljajo apostole, Magdaleno in Dizma. Bogato okra�ena z baro�nim okrasjem je tudi kupola bo�jega groba, ne manjka pa niti slikarija. Na stenah so naslikane �tiri �alujo�e �ene, pod oboki je razbrati dva prizora: jagnje bo�je nad zemeljsko kroglo in zbranimi predstavniki �tirih kontinentov in Zveli�ar s �tirimi evangelisti (U�enik in Odre�enik sveta). Plasti�ni okras je v tej kapeli v primerjavi z drugimi ve�jimi relativno skromen. Sredi kapelice na kamnitem podstavku tako le�i le mrtvi Kristus, putto pa ga objokuje in mu popravlja prt okoli ledij. Kapelica ima tudi oltar s kamnito mizo, razpolo�enje v tem prostoru pa stopnjujeta �e dve oltarni podobi. Na prvi je ob sarkofagu upodobljen vstali Zveli�ar v krogu angelov, pri �emer gre za tip tako imenovane Imago pietatis, ki predstavlja misti�no vizijo Kristusovega vstajenja, na drugi sliki pa je videti jokajo�e �ene in angele ob robu.