Soteska Lo�nice



Soteska Lo�nice je regionalno gledano najbolj ohranjena re�na dolina z vsemi zna�ilnostmi. Tukaj je tudi rasti��e ogro�ene rastlinske vrste: Carex bohemia. Njena naravna ohranjenost se ka�e v zna�ilni poplavni ravnici, prebojni soteski in obra��enem neandrastem toku. Soteska je v svojem vzhodnem delu primer najizrazitej�ega primera re�nega vrezovanja tega tipa v Sloveniji.

Lo�nica izvira ju�no od �marja v gri�evju Voglajnskega podolja. Te�e najprej po zamo�virjeni dolini, nato po poplavni ravnici. Na poti se ve�krat ostro obrne, prebije ve� dolin, dobi pritoka dveh potokov in se izlije v umetno Slivni�ko jezero.


Legenda o �ukovi kapeli




Edini objekt v vsej dolini Lo�nice, ki je
predstavljal zgodovinski pomnik in �e stoji je
�ukova kapela. Postavljena je bila koncem
prej�njega stoletja. To�en datum ni znan, o
njenem nastanku pa kro�i legenda
(Articek, 2001):

"Legenda pravi, da so �uki iz Rakovca postavili kapelo na tistem mestu zato, ker je takrat bil tam njihov travnik, �ez potok pa je bil prehod na drugo stran proti Zakotam in Grobelcam. Mostu ni bilo nikoli. Tam so �uki ob potoku trebili in sekali jel�evino, ki se je preve� razrasla. Stari �uk je hotel izkopati jel�ev �tor, ki mu je delal napoto. Kar globoko pod korenine je �e izkopal, ko je naletel na nekaj nenavadnega. Bil je glinenast lonec, precej velik in cel, kar je bilo zelo �udno, saj so ljudje v potok metali �repinje, ne pa celih loncev. Pa so ga lepo po�asi izkopali in ven dvignili. Pa se jim je zdelo, da je poln peska in blata. Pod blatom se je nekaj zasvetilo. Ja, potem so pa vse umili in v rokah so imeli zaklad, poln lonec zlatih in srebrnih kovancev. Nato so lonec hitro zavili v seno, ga dali v ko� in odpeljali domov. Ves ve�er so molili ro�enkranc in se zakleli na mater bo�jo, da noben �lan dru�ine ne sme nikomur �rhniti niti besede, ker se mu bodo takoj usta posu�ila in bo vse �ivljenje mutast.

Ve� let se �uk ni upal dotakniti zaklada. Potem pa je le zbral toliko poguma, da je nekaj kovancev porabil za postavitev kapele v zahvalo devici Mariji za �ude�no darilo. Ko je bila kapela gotova, so �uki svojo bajrarijo v Rakovcu prodali in kupili pravo kmetijo v mnogo bolj toplem in rodnem kraju, v Dolu pri �marju. Bilo je zelo nenavadno, da so bajtarji iz ubogega Rakovca na Robu Lo�nice imeli toliko denarja, da so lahko kupili velik grunt. O tem se je takrat veliko govorili. Ljudje vedo povedati, da potomci teh �ukov �e �ivijo"