Bo�jepotna Marijina cerkev na Sladki Gori

Znamenita bo�jepotna Marijina cerkev spada po �udoviti arhitekturi in bogati opravi med najpomembnej�e kulturne spomenike na �tajerskem. V 14. stoletju je bila pozidana cerkev, posve�ena sv. Marjeti. Leta 1744 so na istem mestu za�eli graditi sedanjo cerkev posve�eno sv. Mariji in jo postavili v desetih letih. Dovoljenje za gradnjo je na Dunaju izprosil lember�ki �upnik Janez Mikec. O tem prizoru pri�a freska na steni kora. Leta 1754, 25. julija, jo je posvetil gori�ki nad�kof Karel Mihael Attems. Ve� kot 40 let so trajali dogovori in spori o prestavitvi sede�a iz Lemberga na Sladko Goro. To se je z zvija�o zgodilo leta 1586.

Za�eteki romarstva
Zgodovinski viri navajajo, da je romanje na Sladko Goro povzro�ilo razodetje na hribu nad cerkvijo. �tevilo ljudi, ki so iskali pomo� in tola�bo se je hitro mno�ilo, zato je bilo dela kar za pet duhovnikov pri premajhni cerkvi sv. Marjete. Zaradi tega so za�eli z gradnjo sedanjega sveti��a.


Klikni za povecavo

Klikni za povecavo

Pogled na zunanjost
Raz�lenjenost sveti��a in pokrajine se spleta v �udovito harmonijo. Nevsakdanje zalomljena streha, igrivi stolpi�i, kar trikrat uslo�ena fasada, �ivahna okna in portali so mojstrovina arhitekta Janeza Fuchsa.Vsa ta razgibanost sveti��a se �udovito vklaplja v �koljkasto krajino, katerega zgornji rob dopolnjujeta kraj Pe�ica in na drugi strani Pijovci. Harmonijo dopolnjuje tudi zelo lepo urejen park, ki se nahaja ob Marijini cerkvi.

Klikni za povecavo
Poslikava kupole v ladji - freska;
Franc Jelov�ek, 1752 - 53


Marijin sprejem v nebesih - olje;
Anton Cebej, 1761

Notranjost sveti��a
Stenska slikarija prekriva ves cerkveni strop in strop kora. To je delo baro�nega slikarja Franca Jelov�ka iz leta 1752 in 1753. V slikarskih mojstrovinah prikazuje �e��enje Sladkogorske Matere bo�je. Motivi se prepletajo z zaobljubljenimi prizori ozdravitev, sre�nih iztekov nezgod in vsega tistega, kar so takratni obiskovalci dali zapisati v register pod razli�nimi �tevilkami. Zato so razli�ni prizori tudi o�tevil�eni. Danes nam te freske tudi slu�ijo kot �udovito gradivo za raziskovanje bolezni takratnega �asa, na�ine obla�enja in razne opreme, ki so jo takrat uporabljali. Freske spadajo med na�e osrednje umetnostne stvaritve baroka.



Klikni za povecavo

Kiparski izdelki v sveti��u
Oprava v cerkvi je sijajno vkomponirana v prostor in je med najlep�imi, kar jih premoremo na Slovenskem. Kiparske stvaritve krasijo pet oltarjev, dve spovednici in orgelsko omaro. Zlasti je veli�asten kipec �udodelne Matere bo�je, na glavnem oltarju, ki ga svetloba obliva s hrbtne strani, kar ji daje nenavadno �aroben izraz. Te kiparske mojstrovine je ustvarjalo ve� delavnic. Veliko del so opravili: Ferdinand Gallo (delavnica iz Celja), rezbarska delavnica Mersi iz Rogatca, rezbarska delavnica Jo�efa Strauba (iz Maribora), Janez, Jurij Mersi (Slovenjegra�ki kipar). Orgle je izdelal celjski mojster Jane�ek leta 1755.

Klikni za povecavo