 |
||||
|
Jel�ingrad
|
||||
|
Jel�ingrad
so po prezidavi v orientalskem slogu konec 19. in v za�etku 20.
stoletja �teli med najlep�e grajske stavbe na �tajerskem, okrog
katere je bilo zasajeno ve�inoma eksoti�no rastje.
Skok
v zgodovino |
||||
|
De�elnokne�ji
fevd je bil Gaisruckov do leta 1799, nato pa so si sledili razni
lastniki: Anton Nagy, leta 1837 Rajmund Novak, leta 1845 Rudolf
in Terezija G�del, leta 1884 je lastnik bil G�del - Lannoy, tri
leta kasneje pa je dvorec pre�el v last pl. Artens. Pred II. svetovno
vojno je bila lastnica gradu dru�ba Jel�ingrad, ki se je ukvarjala
z lesno trgovino, med nem�ko okupacijo so v njem namestili t. i.
Arbeitsdienst (obvezno mladinsko delo pred vpoklicem v vojsko) in
menda �e tedaj odpeljali del stilnega pohi�tva. Po kon�ani vojni
je bil v njem prevzgojni dom za problemati�no starej�o populacijo,
nato pa je bil dvorec preurejen v dom upokojencev. Ti in drugi stanovalci
so grad zapustili po kozjanskem potresu l. 1974.
Lepo
je bilo zunaj in bogato znotraj |
||||
|
Jel�e so bile po zapisih izjemno razko�no opremljene. Ko je konec dvajsetih let 20. stoletja dvorec obiskal priznan slovenski umetnostni zgodovinar Franc Stele, je popisal tudi ve�ino notranjega inventarja, vse pa v marsi�em smiselno dopolnjuje fotografska dokumentacija �marskega fotografa Slavka Ciglene�kega. Stele je v svojem zapisu opozoril na oro�arno z zbirko orientalskega oro�ja, �ivalske mumije in druge egiptovske starine ter na figuralne rezbarije primitivnih plemen. Med slikami je opozoril tudi na trinajst baro�nih portretov nekdanjih lastnikov gradu iz rodovine Gaisruck, �anrsko sliko iz 17. stoletja in krajini E. B�hma iz druge polovice 19. stoletja. Kljub strokovnosti pa je prezrl stilno pohi�tvo, stare kristalne lestence, razli�no plastiko in tudi nekaj slik. |
||||
|
Ob povojnih prezidavah je bila zgodovinska notranj��ina mo�no prizadeta, staro opremo, kolikor je je uspelo previhrati vojno vihro, so raznesli v vse smeri. Po vojni pa ni ostala opusto�ena le grajska stavba, temve� tudi park, ki so ga najprej delno razparcelizirali, nato deloma pozidali, kar je ostalo pa zanemarili in prepustili nenadzorovanemu zara��anju. Nekaj
fotografij �marskega fotografa Slavka Ciglene�kega: |
||||
|
|
||||