Untitled Document

Dvorec Jel�ingrad je bil nekaj pred letom 1721 dele�en temeljitej�e prenove. Takrat so ob dvorcu uredili tudi baro�ni park. Franciscejski kataster leta 1825 dokumentira zahodno in vzhodno v osi dvorca dva kri�no zasnovana vrtova z osrednjima kro�nima raz�iritvama. Njuna osna postavitev in notranja simetrija govorita o baro�ni slogovni maniri. V zahodnem, parterno urejenem vrtu s preprostim, verjetno rastlinskim vzorcem, so simetri�no razpostavili �tiri kamnite skulpture, alegori�ne figure �tirih letnih �asov. Na okoli�kih travnikih razpoznamo jagnedi, nekaj iglavcev ter �tevilna ve�ja in manj�a listnata drevesa. Razporejena so v pravilne ravne linije, jagnedi in iglavci pa jugovzhodno od dvorca tvorijo rondo, ki je za�etek kasnej�ega parka, sestavljenega iz najrazli�nej�ih tujih dreves. Do gra��ine pelje pot, ki jo spremlja delno ohranjen dvojni drevored jagnedi in divjih kostanjev.

Reichert v svojem opisu parka v 60. letih 19. stoletja govori o gostem, bujnem drevesnem rastju, sestavljenem iz skupin ve�inoma eksoti�ne drevnine. To potrjuje, da je bilo to drevje zasajeno pribli�no v �asu franciscejskega kartografskega posnetka. V 60. letih 19. stoletja, v �asu baronov Godell-Lannoy, so vzhodni geometrijski parterni vrt spremenili v ureditev z organsko speljanimi potmi in skupinami eksoti�nih grmovnic po vzoru angle�kega cvetli�nega vrta. To ureditev so za �asa zadnjih predvojnih lastnikov Caisov �e veliko negovali, prav tako pa tudi geometrijski zahodni vrt.

Kljub propadajo�emu stanju in pomanjkljivemu vzdr�evanju se park �e danes pona�a z nekaterimi lepimi in celo z nekaj redkimi eksoti�nimi drevesi. Med njimi velja omeniti vsaj rde�elistno bukev, nekaj platan, mogo�ne primerke hrastov dobov, kanadsko �ugo, praprotnolistno bukev, tulipanovec, ginkovec, razli�ne vrste lip in druge. Vse �tiri kamnite skulpture letnih �asov so restavrirane in zaenkrat krasijo podobo avle Kulturnega doma �marje.