Grad �usem
Klikni za povecavo
Grad �usem le�i na kopastem pomolu pod naseljem Dobrina pri �usmu. Grad stopi v zgodovino z letom 1203, ko se kot pri�a kr�kega �kofa Walterja v neki daritveni listini omenja �usemski vitez, kr�ki ministerial Poppo de Suzzenheim. V svoji zgodovini je grad menjal veliko lastnikov: grofe Celjske, pl. Altenhaus, Moscon, Reising itd. Zadnji lastnik je bil L. Fiegelmuller, ki ga je kupil leta 1864. Leta 1871 je grad prepustil uni�enju, da mu zanj ne bi bilo treba pla�ati davka.
Kot ve�ina na�ih gradov, ki so se ohranili v novi vek, je tudi grad �usem v podobi, kakr�no je imel ob koncu 19. stoletja, rezultat �tevilnih prezidav in dozidav. Ob mo�no raz�lenjeno grajsko jedro, ki je �e skoraj povsem sesuto, se je na zahodni strani prislanjal trinadstropni, �esteroosni stanovanjski gosposki trakt, katerega prednja vogala sta bila okrepljena z mogo�nima okroglima stolpoma. Pritli�je, ki je bilo znotraj obokano in je rabilo za klet, je bilo utrjeno z renesan�nimi strelnimi ni�ami s klju�astimi, iz enega kosa kamna izklesanimi strelnicami. Trikotna �ela nad okni v tretjem nadstropju so imela �e povsem zrel poznorenesan�en zna�aj (kamniti okenski profili so �e ohranjeni. Na vzhodni strani gradu je bila grajska kapela, katere stolpi� je viden na starih upodobitvah. Sode� po Kupi�evem opisu iz 1579, je bila njena arhitektura gotska. V eni izmed razvaljenih sten v grajskem jedru razlo�no izstopa pozneje obzidani vogal prvotnega romanskega gradu, ki ga opredeljujejo klesani ogelniki, ki uravnavajo precej pravilno zidavo. Po ohranjenih sledovih in starih upodobitvah sode� se zdi, da je imel prvotni grad podobo mogo�ne utrjene stolpaste hi�e. Do gradu je tekla obzidana pot, zavarovana z zunanjim in notranjim vhodnim stolpi�em.