Antiklinala v Mestinju
V preteklem obdobju so ob ureditvi bre�ine ob stanovanjski hi�i v Mestinju odkrili del gube v tortonskem sedimentu. Antiklinala se nahaja v neposredni bli�ini cestnega kri�a za smeri Pod�etrtek, Roga�ko Slatino, Lemberg in Celje. Gre za 15 metrov dolg in 10 metrov visok profil svodasto nagubanih plasti apnen�astih pe��enjakov in laporjev. Antiklinala je odraz tektonske aktivnosti v miocenu. Je edina znana guba v plasteh te starosti v Sloveniji in zato absolutna redkost med temi objekti geolo�ke naravne dedi��ine. Tak�ne gube kot dokaz tektonske aktivnosti v zemeljski preteklosti predstavljajo v Sloveniji relativno redkost. Povsem pravilna oblika uvr��a antiklinalo v Mestinju med pojave izjemnih oblik in hkrati tipi�en primer gube v teh geolo�kih plasteh.

Zemeljska skorja se stalno premika. Pri tem nastajajo veliki bo�ni tlaki. Posledice njihovega delovanja so odvisne od kamnin, sil in smeri delovanja. Sklad, na katerega delujejo obremenitve se zvija, me�ka ali guba. Na ta na�in se lahko pretvarjajo celotni kompleksi prej horizontalnih skladov v nagubano maso, ki ji pravimo guba. Pozitivnim oblikam (izbo�enim delom gube) pravimo antiklinale, negativnim pa sinklinale.

Nagubane terene v naravi zelo redko opazujemo direktno, navadno jih ugotovimo �ele posredno s preu�evanjem vpadov plasti. Ogled antiklinale v Mestinju, ki se nahaja na izjemno dostopnem mestu, je zato toliko zanimivej�a tako za lai�ne opazovalce kot tudi za strokovnjake s tega podro�ja.