V
preteklem obdobju so ob ureditvi bre�ine ob stanovanjski hi�i v
Mestinju odkrili del gube v tortonskem sedimentu. Antiklinala se
nahaja v neposredni bli�ini cestnega kri�a za smeri Pod�etrtek,
Roga�ko Slatino, Lemberg in Celje. Gre za 15 metrov dolg in 10 metrov
visok profil svodasto nagubanih plasti apnen�astih pe��enjakov in
laporjev. Antiklinala je odraz tektonske aktivnosti v miocenu. Je
edina znana guba v plasteh te starosti v Sloveniji in zato absolutna
redkost med temi objekti geolo�ke naravne dedi��ine. Tak�ne gube
kot dokaz tektonske aktivnosti v zemeljski preteklosti predstavljajo
v Sloveniji relativno redkost. Povsem pravilna oblika uvr��a antiklinalo
v Mestinju med pojave izjemnih oblik in hkrati tipi�en primer gube
v teh geolo�kih plasteh.
Zemeljska
skorja se stalno premika. Pri tem nastajajo veliki bo�ni tlaki.
Posledice njihovega delovanja so odvisne od kamnin, sil in smeri
delovanja. Sklad, na katerega delujejo obremenitve se zvija, me�ka
ali guba. Na ta na�in se lahko pretvarjajo celotni kompleksi prej
horizontalnih skladov v nagubano maso, ki ji pravimo guba. Pozitivnim
oblikam (izbo�enim delom gube) pravimo antiklinale, negativnim pa
sinklinale.
Nagubane
terene v naravi zelo redko opazujemo direktno, navadno jih ugotovimo
�ele posredno s preu�evanjem vpadov plasti. Ogled antiklinale v
Mestinju, ki se nahaja na izjemno dostopnem mestu, je zato toliko
zanimivej�a tako za lai�ne opazovalce kot tudi za strokovnjake s
tega podro�ja.
|