�upnijska cerkev Marije vnebovzete v �marju pri Jel�ah





Prvi� zasledimo omembo cerkve leta 1236, nato 1348 in 1495. Tedaj in vse do leta 1612 je bila podru�nica pra�upnije na Ponikvi, tega leta pa je postala cerkev �upnijska. V svoji prvotni obliki je bila �e romanska stavba s tako imenovanim vzhodnim zvonikom, novo podobo pa ji je dal barok v prvi polovici 18. stoletja, ko so jo povi�ali in s prezidavami pove�ali. Cerkev je bila, kot prikazuje freska v prezbiteriju sv. Roka, nekdaj obdana z obzidjem, ki so ga podrli �ele ob zadnji ve�ji prezidavi v letih 1878/79. Takrat so k cerkvi prizidali �e dve visoki obzidni kapeli, sv. Kri�a in sv. Mihaela, ki ji dajeta zna�ilno podobo kri�a. �upnijska cerkev je zanimiva tudi po svoji opremi. �eprav se je veliki oltar iz prve polovice 18. stoletja, delo znamenitega slovenskega kiparja Janeza Gregorja Bo�i�a, moral umakniti novemu, psevdoromanskemu, je kot spomin nanj ostal kip kle�e�e Marije na oblakih v ni�i nad sedanjim oltarjem. Posebnost v cerkvi je tudi kamniti kip sv. Mihaela, krilatega voj��aka s figurama Rafaela in Gabriela. V cerkveno ostenje sta na zunanji strani vzidani dve nagrobni plo��i, spomin na dva mo�a, ki imata najve� zaslug za nastanek tega, kar danes imenujemo �marski spomeniki.





�eprav se bo�jepotni kompleks v �marju pripisuje predvsem dr. Mateju Vre�erju, ne gre prezreti, da je postavitev kapelic med drugim temeljila tudi na �e postavljeni, danes trinajsti kapeli, kalvariji, ki jo je leta 1735 dal zgraditi tedanji �marski �upnik Janez Jure�i�. V �asu Jure�i�evega �upnikovanja v �marju sta tako �upnijska cerkev kot podru�nica sv. Roka dobili velik del svoje bogate opreme, kljub velikim zaslugam pa je njegovo �ivljenje ovito v skrivnost. Viri poro�ajo le, da je v �marju pri Jel�ah �upnikoval med letoma 1700 in 1737, pri njem pa sta kaplanovala oba njegova brata, Bla� 13 let in Jurij 16 let, ki sta se na starost v �marje vrnila in tu tudi umrla. O drugem zaslu�nem �marskem �upniku, dr. Mateju Vre�erju, je znano nekaj ve�. Rodil se je leta 1702 v Pre�inu blizu Teharja pri Celju, se izobra�eval na ru�ki gimnaziji, zatem pa obiskoval jezuitsko univerzo v Gradcu. Postal je doktor svobodnih umetnosti in modroslovja. Bil je tudi pravi mojster v matemati�nih znanostih, menda takrat eden najbolj�ih na �tajerskem, in odli�en urar. Z urarstvom se je ukvarjal tudi v �asu svojega �upnikovanja v �marju, ure iz njegovega "laboratorija" pa so potovale v najrazli�nej�e kraje, ena celo v gra�ki astronomski observatorij.