Trg Lemberg

Lemberg leži v ozki dolini ob potoku Lemberžica, ki priteče izpod Pečice in se izliva v Mestinjščico. Lemberg je do 11. stoletja pripadal posesti Breže -Seliških, leta 1072 pa so ga dobili krški škofje in ga dajali v najem. O prastari prisotnosti človeka priča najdba kamnite sekire in bronastega dleta, ki ju hrani muzej v Celju. (lokacija)


Leta 1144 se prvič omenja lemberški grad, ki je stal na griču blizu cerkve sv. Pankracija. Njegovi sledovi so še komaj opazni. Lastniki so bili žovneški gospodje, ki so prav na tukajšnjo posest dobili leta 1341 grofovski naslov. Med boji Celjanov s Habsburžani v letih 1437-38 je bil grad porušen. Ko so izumrli Celjani je grad dobila rodbina Schaumburg in ga postopno obnovila. Domnevno so ga leta 1469 razdejali Turki.
Na bližnjem griču so še opazne tudi razvaline gradu Videršeka, o katerem pa je znano samo to, da so ga imeli Tattenbachi in da ga je cesarska vojska 1671 porušila, ker je Erazem Tattenbach sodeloval v zrinjsko-frankopanski zaroti.


Sredi trga stoji cerkev sv. Miklavža (sv. Nikolaj).
Sedanja stavba je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja in je bila kasneje barokizirana. Prve prezidave so bile v 17. stoletju, ko so predelali zvonik in obokali prezbiterij. Ob koncu 18. stoletja so prizidali še zakristijo. Sprva je imela v ladji in prezbiteriju raven stolp.



"Ne pozabite pogledati, če so še kje odtisi parkljev, tistega bika, ki so ga vlekli sejmarji v zvonik. Eni pravijo da zato, da bi travo popasel, ki je rasla zaradi spuščajočega ostrešja, drugi pa zato, ker ga gospodar zaradi sestradanosti na sejmu ni mogel prodati. Kje je bil lastnik bika doma, ugibamo še danes."

Cerkev sv. Pankracija na zahodnem pobočju nad trgom je v ladji zgodnjegotska iz konca 13. stoletja, zgrajena kot grajska kapela. Sedanji zvonik je iz 16. stoletja. V 18. stoletju so cerkvi prizidali kapelo, prezbiterij, in zakristijo. Pod cerkvijo je grobnica v kateri so pokopani nekdanji lemberški gospodje, kasneje pa so tu pokopavali tudi duhovnike.

Naselje, ki se je razvilo pod gradom, se leta 1386 in 1436 omenja kot patrimonialni trg z običajnimi trškimi pravicami in privilegiji. Zaradi lege na križišču cest v Šmarje, Rogatec in Poljčane sta tu cveteli trgovina in obrt. Poseben pomen so mu dajali tedenski sejmi od leta 1506 ob nedeljah, od 1558 ob ponedeljkih ter letna sejma ob prazniku sv. Pankracija in v nedeljo po sv. Urliku. Kasneje trg dobi pravico do šestih letnih in živinskih sejmov. Med obrtniki so bili pomembni lončarji in usnjarji. Vendar Lemberg ni razvil več kot tržno ulico in tudi ni bil obzidan. Svoj višek doseže v 18. stoletju. V prvi polovici 19. stoletja je začel propadati zaradi prenosa župnije na Sladko Goro in premestitve ceste skozi Pečico in Podplat. Pogorel je dvakrat. Na njegovo imenitnejšo preteklost spominjata zlasti kamnit sramotilni steber (pranger) sredi trga in zraven njega stoječi nekdanji rotovž.

Sramotilni steber (pranger)	Rotovž

Stavba je bila zgrajena leta 1796 (letnica na južni fasadi). S svojo historično funkcijo opozarja na pomen in častitljivo zgodovino naselja Lemberg. Rotovž je nadstropna, 3x2 osna stavba pravokotnega tlorisa, s strmo štirikapno streho, krito s skodlami, stoji sredi trga. Ob njeni južni fasadi je prislonjen kamnit oktogonalen pranger. Sedanja podoba stavbe je rezultat prenovitvenih del iz leta 1983, ko je bila na zunanjščini odkrita in rekonstruirana baročna arhitekturna poslikava v sivomodri in karminasto rdeči barvi. Vogale stavbe poudarjajo šivani vogali, okrašeni z motivom štirilista, etaže delijo delilni zidci, okna z ušesastimi okviri krasijo table s trakovi in cofi. Pročelna fasada ima dva polkrožno sklenjena portala s čelnima kamnoma. Tlorisni koncept notranjščine je enostaven in v obeh etažah enak. Levi-severni del stavbe je komunikacijski, z vežo in kamnitimi stopnicami, desni-južni del pa zavzema en sam večji prostor. Ta je v pritličju obokan z banjo, ki ima sosvodnice,prostor v nadstropju pa ima lesen strop s profiliranimi stropniki in osrednjim tramom. Tu je ohranjena še okrogla empirska lončena peč. Rotovž ima zaradi svoje likovno-arhitekturne vrednosti in izjemne historične pričevalnosti lastnosti kulturnega spomenika lokalnega pomena. V njem je bil župan s svetovalci. Rotovž ima ohranjene baročne elemente (okna, portal), ohranjena je tudi majhna jetniška celica pod stopnicami v pritličju. Da je bil v tej stavbi, ki so jo l. 1880 obnovili, nekdaj tudi sedež sodnika, priča kamnita plošča z napisom LEMBERG IOS. LIDDAUZ BEZ. RIGHTER 1820, ki je danes vzidana v škarpo ob sosednji hiši. V rotovžu so bile spravljene privilegijske listine iz 16., 17. in 18. stoletja, stare sulice, meči, boben,... Simbol sodstva je predstavljal pranger in roka pravice v kateri je bil pozlačen sodniški meč. Trg je imel tudi svoj grb, na katerem je bilo upodobljeno jagnje z dvignjeno desno nogo.