Soteska Ločnice je regionalno gledano najbolj ohranjena rečna dolina z vsemi značilnostmi. Tukaj je tudi rastišče ogrožene rastlinske vrste: Carex bohemia. Njena naravna ohranjenost se kaže v značilni poplavni ravnici, prebojni soteski in obraščenem neandrastem toku. Soteska je v svojem vzhodnem delu primer najizrazitejšega primera rečnega vrezovanja tega tipa v Sloveniji.
Ločnica izvira južno od Šmarja v gričevju Voglajnskega podolja. Teče najprej po zamočvirjeni dolini, nato po poplavni ravnici. Na poti se večkrat ostro obrne, prebije več dolin, dobi pritoka dveh potokov in se izlije v umetno Slivniško jezero.

 

V preteklem obdobju so ob ureditvi brežine ob stanovanjski hiši v Mestinju odkrili del gube v tortonskem sedimentu. Antiklinala se nahaja v neposredni bližini cestnega križa za smeri Podčetrtek, Rogaško Slatino, Lemberg in Celje. Gre za 15 metrov dolg in 10 metrov visok profil svodasto nagubanih plasti apnenčastih peščenjakov in laporjev. Antiklinala je odraz tektonske aktivnosti v miocenu. Je edina znana guba v plasteh te starosti v Sloveniji in zato absolutna redkost med temi objekti geološke naravne dediščine. Takšne gube kot dokaz tektonske aktivnosti v zemeljski preteklosti predstavljajo v Sloveniji relativno redkost. Povsem pravilna oblika uvršča antiklinalo v Mestinju med pojave izjemnih oblik in hkrati tipičen primer gube v teh geoloških plasteh.
Zemeljska skorja se stalno premika. Pri tem nastajajo veliki bočni tlaki. Posledice njihovega delovanja so odvisne od kamnin, sil in smeri delovanja. Sklad, na katerega delujejo obremenitve se zvija, mečka ali guba. Na ta način se lahko pretvarjajo celotni kompleksi prej horizontalnih skladov v nagubano maso, ki ji pravimo guba. Pozitivnim oblikam (izbočenim delom gube) pravimo antiklinale, negativnim pa sinklinale.

Nagubane terene v naravi zelo redko opazujemo direktno, navadno jih ugotovimo šele posredno s preučevanjem vpadov plasti. Ogled antiklinale v Mestinju, ki se nahaja na izjemno dostopnem mestu, je zato toliko zanimivejša tako za laične opazovalce kot tudi za strokovnjake s tega področja.

 

Na grebenu, 30 metrov od hiše Sp. Tinsko 34 raste mogočna bukev. Drevo predstavlja zaradi svoje lege na grebenu vidnejšo prostorsko dominanto in pomembno dopolnitev objektov v neposredni višini.

V zaselku Zgornje Belo raste pri domačiji Jagodič pet velikih lepo raščenih dobov (Quercus robur) z naslednjimi dimenzijami od vzhoda proti zahodu: 250 cm, 360 cm, 440 cm, 450 cm, 320 cm. Dobi zelo lepo dopolnjujejo krajinsko podobo. Zaradi svoje mogočnosti so kot nalašč za oddih ob daljšem sprehodu (izletniška točka).


Z dnem, 29.7.2013 je pod sunki vetra klonil eden od hrastov (440 cm ), tako še sedaj rastejo le štirje dobi.

Dvorec Jelšingrad je bil nekaj pred letom 1721 deležen temeljitejše prenove. Takrat so ob dvorcu uredili tudi baročni park. Franciscejski kataster leta 1825 dokumentira zahodno in vzhodno v osi dvorca dva križno zasnovana vrtova z osrednjima krožnima razširitvama. Njuna osna postavitev in notranja simetrija govorita o baročni slogovni maniri. V zahodnem, parterno urejenem vrtu s preprostim, verjetno rastlinskim vzorcem, so simetrično razpostavili štiri kamnite skulpture, alegorične figure štirih letnih časov. Na okoliških travnikih razpoznamo jagnedi, nekaj iglavcev ter številna večja in manjša listnata drevesa. Razporejena so v pravilne ravne linije, jagnedi in iglavci pa jugovzhodno od dvorca tvorijo rondo, ki je začetek kasnejšega parka, sestavljenega iz najrazličnejših tujih dreves. Do graščine pelje pot, ki jo spremlja delno ohranjen dvojni drevored jagnedi in divjih kostanjev.
Reichert v svojem opisu parka v 60. letih 19. stoletja govori o gostem, bujnem drevesnem rastju, sestavljenem iz skupin večinoma eksotične drevnine. To potrjuje, da je bilo to drevje zasajeno približno v času franciscejskega kartografskega posnetka. V 60. letih 19. stoletja, v času baronov Godell-Lannoy, so vzhodni geometrijski parterni vrt spremenili v ureditev z organsko speljanimi potmi in skupinami eksotičnih grmovnic po vzoru angleškega cvetličnega vrta. To ureditev so za časa zadnjih predvojnih lastnikov Caisov še veliko negovali, prav tako pa tudi geometrijski zahodni vrt.

Kljub propadajočemu stanju in pomanjkljivemu vzdrževanju se park še danes ponaša z nekaterimi lepimi in celo z nekaj redkimi eksotičnimi drevesi. Med njimi velja omeniti vsaj rdečelistno bukev, nekaj platan, mogočne primerke hrastov dobov, kanadsko čugo, praprotnolistno bukev, tulipanovec, ginkovec, različne vrste lip in druge. Vse štiri kamnite skulpture letnih časov so restavrirane in zaenkrat krasijo podobo avle Kulturnega doma Šmarje.

 

Kip pomlad	Kip poletje	Kip jesen	Kip zima